Zgodovinski razvoj sistemske psihoterapije

Sistemska psihoterapija se je razvijala skozi povezovanje različnih znanstvenih področij, terapevtskih tradicij in razumevanj človekovega vedenja.

Njene korenine segajo v sredino 20. stoletja, ko so raziskovalci in terapevti začeli vse bolj poudarjati pomen odnosov, komunikacije in vzajemnega vplivanja med ljudmi.

Razvoj sistemske psihoterapije ni potekal kot enotna šola, temveč kot preplet različnih pristopov, ki jih povezuje zanimanje za človeka v odnosnem in širšem družbenem kontekstu.

Začetki: sistemska teorija in kibernetika

Pomembno teoretično izhodišče sistemskega pristopa predstavlja splošna teorija sistemov Ludwiga von Bertalanffyja, ki je poudarjala, da celote ni mogoče razumeti zgolj s preučevanjem posameznih delov.

Na razvoj sistemskega mišljenja v psihoterapiji so pomembno vplivali tudi koncepti kibernetike, povratnih informacij in teorij komunikacije.

Gregory Bateson in njegovi sodelavci so v petdesetih letih 20. stoletja raziskovali komunikacijske procese in medosebne odnose. Njihovo delo je prispevalo k razvoju razumevanja, da so posameznikovi odzivi pogosto povezani s širšimi vzorci interakcij.

Razvoj družinske terapije

V petdesetih in šestdesetih letih se je začela družinska terapija razvijati kot prepoznavno področje psihoterapevtske prakse.

Namesto da bi se terapevtska obravnava osredotočala izključno na posameznika, so terapevti začeli raziskovati družino kot medsebojno povezan sistem.

Pomembni predstavniki tega obdobja so bili med drugim Murray Bowen, Nathan Ackerman, Virginia Satir, Salvador Minuchin in Jay Haley.

Njihovi pristopi so se med seboj razlikovali, vendar so vsak na svoj način prispevali k razumevanju odnosov, družinske organizacije in procesov spremembe.

Strukturni, strateški in milanski pristop

V šestdesetih in sedemdesetih letih so se razvijali različni modeli družinske terapije.

Salvador Minuchin je s strukturno družinsko terapijo poudarjal družinsko organizacijo, meje, podsisteme in vzorce interakcij.

Strateški pristopi, povezani z delom raziskovalcev in terapevtov v Palo Altu, so raziskovali komunikacijske vzorce in načine, kako lahko poskusi reševanja težav včasih prispevajo k njihovemu ohranjanju.

V Evropi je pomemben vpliv pridobila milanska šola, povezana z Maro Selvini Palazzoli, Luigijem Boscolom, Gianfrancom Cecchinom in Giuliano Prata. Njihovo delo je prispevalo k razvoju sistemskih hipotez, krožnega spraševanja in drugačnega razumevanja terapevtskega procesa.

Konstruktivizem in socialni konstrukcionizem

V osemdesetih in devetdesetih letih je sistemska psihoterapija doživela pomembne teoretične premike.

Pod vplivom konstruktivizma, kibernetike drugega reda in socialnega konstrukcionizma se je pozornost vse bolj usmerjala k vprašanju, kako ljudje oblikujemo pomene, razlage in zgodbe o svojih izkušnjah.

Pomemben je postal tudi razmislek o vlogi terapevta, ki ni več razumljen zgolj kot zunanji opazovalec sistema, temveč kot udeleženec v terapevtskem procesu.

V tem obdobju so se razvijali tudi v rešitve usmerjeni pristopi, povezani s Stevom de Shazerjem in Insoo Kim Berg, ter narativna terapija, povezana z Michaelom Whitom in Davidom Epstonom.

Sistemska psihoterapija danes

Sodobna sistemska psihoterapija združuje različne teoretične in praktične usmeritve.

Poleg družinskih in partnerskih odnosov se posveča tudi posameznikovemu doživljanju, širšemu socialnemu kontekstu, kulturi, jeziku, identiteti in pomenu terapevtskega odnosa.

Sistemski pristop se uporablja pri delu s posamezniki, pari, družinami, skupinami in organizacijami ter se razvija v dialogu z drugimi psihoterapevtskimi pristopi in znanstvenimi področji.

Razvoj sistemske psihoterapije v Sloveniji

Pomemben del razvoja sistemske psihoterapije v Sloveniji je povezan z izobraževanjem strokovnjakov, organizacijo strokovnih srečanj in nastajanjem strokovnih združenj.

Leta 2010 je skupina sistemskih psihoterapevtov začela oblikovati pobudo za ustanovitev Društva za sistemsko psihoterapijo Slovenije. Društvo je bilo uradno registrirano 4. oktobra 2011.

Danes DSPS nadaljuje prizadevanja za strokovno povezovanje, izmenjavo znanja in razvoj sistemske psihoterapije v Sloveniji.

Več o nastanku društva si lahko preberete v prispevku Mirana Možine »Kako je nastalo Društvo za sistemsko psihoterapijo Slovenije«.