Kako je nastalo Društvo za sistemsko psihoterapijo Slovenije

Miran Možina

Jesenski večer, ki je vse sprožil

22. septembra 2010 se je v prostorih Slovenskega inštituta za psihoterapijo na Trgu MDB 5 v Ljubljani zbrala skupina sistemskih psihoterapevtk in psihoterapevtov. Na pobudo Marina Kačiča in Mirana Možine so se sestali še Marjana Velikanje, Julijana Florjančič Kristan, Alenka Savnik, Violeta Gradišnik, Majda Šmit, Melita Bolčina, Darja Roškar in Damjan Kolarič. Vprašanje, ki jih je pripeljalo skupaj, je bilo videti preprosto, a je nosilo veliko težo: ali obstaja dovolj interesa in volje za ustanovitev društva sistemskih psihoterapevtov?

Čas je bil pravzaprav že skoraj potekel. Če smo želeli do konca leta 2010 postati formalni člani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), smo morali delovati hitro – po novem zakonu o društvih so lahko namreč članice krovnih združenj postala le društva, ne pa posamezniki ali druge oblike organiziranosti, kakršen je bil denimo Slovenski inštitut za psihoterapijo, ki je v tistem trenutku predstavljal našo sistemsko skupino v SKZP.

A za hitenjem ni stalo le formalno pravilo. Skupina je videla v ustanovitvi društva priložnost za marsikaj pomembnejšega: akreditacijo za Evropsko diplomo iz psihoterapije (EDP) v okviru Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), mednarodno sodelovanje, organizacijo študijskih dni, sodelovanje pri izdajanju Slovenske revije za psihoterapijo – Kairos in sodelovanje pri pripravi slovenskega zakona o psihoterapiji. Poleg tega smo imeli vizijo, naj bi SKZP po sprejetju zakona o psihoterapiji postala ustanovna članica Zbornice psihoterapevtov, ki bo v prihodnosti akreditirala supervizorje in učitelje, podeljevala Slovensko diplomo za psihoterapijo ter posredovala dokumentacijo za pridobitev EDP in statusa članice EWAO (to je članice v evropskem krovnem združenju za sistemsko psihoterapijo – EFTA) .

Korenine v izobraževanju

Miran Možina je zbranim predstavil ozadje: znotraj Slovenskega inštituta za psihoterapijo je že od leta 2008 delovala Enota za sistemsko psihoterapijo, ki je izvajala izobraževanje po programu, povezanem z Univerzo Sigmunda Freuda na Dunaju. Oktobra 2010 je vpis dočakala že nova, sedemnajstčlanska generacija študentk in študentov – nekateri so prihajali iz vrst slovenskih študentk in študentov USF, drugi so pot do sistemske psihoterapije našli prek diplome iz socialnega dela in izbirnega področja Kibernetike psihosocialne pomoči pri Lei Šugman Bohinc.

Pričakovanje je bilo, da se bo v novo društvo sčasoma včlanila velika večina sistemskih psihoterapevtov in študentov sistemske psihoterapije – seveda prostovoljno.

Julijana prevzame vajeti

Med prisotnimi je bila Julijana Florjančič Kristan tista, ki je bila pripravljena zavihati rokave in prevzeti vodilno vlogo pri ustanavljanju. Izkušenj ji ni manjkalo: od leta 1992 je vodila Društvo Smisel življenja, dva mandata pa je bila tudi predsednica Zveze nevladnih organizacij na področju drog Slovenije.

Kmalu se je oblikoval iniciativni odbor, v katerem je bila zastopana vsaka generacija posebej:

• Generacija 2002 – Marjana Velikanje, Damjan Kolarič
• Generacija 2004 – Majda Rudl Pučnik
• Generacija 2006 – Darja Roškar
• Generacija 2008 – Tina Sprinčnik
• Generacija 2010 – Violeta Gradišnik

Za vodjo iniciativnega odbora je bila izbrana Julijana Florjančič Kristan. Miran Možina je ponudil še praktično rešitev za začetne korake: dokler se društvo finančno ne postavi na noge, lahko brezplačno uporablja sedež in prostore Slovenskega inštituta za psihoterapijo, prav tako pa lahko za silo gostuje tudi na njegovi spletni strani.

Ostalo je še vprašanje imena. Da bi bilo usklajeno s poimenovanji v EU, naj bi vsebovalo besedi sistemska in psihoterapija. Med predlogi, kot je bilo Sistemsko psihoterapevtsko društvo, je na koncu obveljalo ime: Društvo za sistemsko psihoterapijo Slovenije.

Iniciativni odbor se je nato prvič sestal 5. oktobra 2010 in še dvakrat pred koncem leta.

Leto 2011: od ideje do žiga

Leto 2011 je bilo leto, ko se je zamisel začela oblačiti v uradno obliko. Julijana je pripravila osnutek statuta, ki so ga člani iniciativnega odbora pregledali, dopolnili s pripombami in nato usklajevali vse do oktobra 2011.

Vzporedno je nastajala tudi vizualna podoba društva. Logotip in žig je izrisal Jernej Kristan, končno obliko pa je izdelala Mateja Trebec. Po manjših popravkih je iniciativni odbor obliko potrdil: pravokoten logotip velikosti 5 x 3 cm prikazuje dve reki življenja, ki se združita na začetku ljubezenske zgodbe, nad njima pa se vzpenja krizna krivulja – simbol poti, po kateri človek korak za korakom, skozi točki F1 in F2 (bližnje in oddaljene prihodnosti), hodi proti soncu, proti rešitvi. Nad krivuljo stoji napis Društvo za sistemsko psihoterapijo Slovenije, beseda psihoterapija pa je umeščena pod njo – tik ob krizi, ki jo predstavlja.

Žig društva nosi isto simboliko, le da je okrogel, premera 5 cm, z napisom, razporejenim ob notranjem robu kroga, in besedo Slovenija spodaj. Julijana je poskrbela za izdelavo dveh žigov, opis pa je našel svoje mesto tudi v besedilu statuta.

Odbor ni pozabil na demokratičnost procesa: ves čas smo preverjali, ali so vsi sistemski psihoterapevti in študentje obveščeni o našem delu, in jih vabili k pripombam ter kasneje h kandidaturam za funkcije v društvu. Sprva se je zdel odziv skromen, a se je izkazalo, da je jedro zainteresiranih dovolj močno, da smo lahko pogumno nadaljevali.

Prve volitve

Na ustanovnem občnem zboru so bile izpeljane volitve, ki so društvu dale prve nosilce funkcij:

• predsednica: Julijana Florjančič Kristan
• podpredsednik: Marino Kačič
• Izvršilni odbor: Marjana Velikanje, Damjan Slabe, Tina Sprinčnik
• Nadzorni odbor: Damjan Kolarič, Darja Roškar, Dea Hrvatin

Oblikovan je bil tudi obrazec pristopne izjave, ki jo je treba vsako leto obnoviti ob plačilu članarine – bodisi neposredno blagajniku bodisi z nakazilom na transakcijski račun društva pri Abanki.

Pika na i: registracija

Ustanovitveni maraton se je simbolično sklenil 14. januarja 2011 ob 14.30 na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer se je sestal Izvršilni odbor društva – prisotni Damjan Slabe, Marjana Velikanje in Julijana Florjančič Kristan, opravičeno odsotna Tina Sprinčnik. Na tem sestanku je bil za predsednika Izvršilnega odbora izvoljen Damjan Slabe, ki je s tem po statutu hkrati postal tudi podpredsednik društva. Zbrani so podali poročilo o dotedanjem delu in začrtali načrt za leto 2012.

Formalne prelomnice so si nato sledile v hitrem zaporedju:

• 4. oktober 2011 – Upravna enota Ljubljana društvo vpiše v register društev, potem ko je bil statut po več krogih popravkov dokončno potrjen (pri pripravi je pomagala pravnica Mateja Trebec).
• 5. oktober 2011 – prispe obvestilo o vpisu v Poslovni register Slovenije (AJPES).
• 10. oktober 2011 – Davčna uprava Ljubljana potrdi vpis društva v davčni register.
• 9. december 2011 – pri Abanki Vipa je odprt transakcijski račun društva.

Za urejeno finančno poslovanje je poskrbela računovodkinja Janja Turk Kmetič iz Ljubljane, prostore za delovanje pa je društvu ves čas brezplačno odstopal Slovenski inštitut za psihoterapijo.

Prvi člani in prvi koraki v širšo skupnost

Do konca prvega leta delovanja (2011) je pristopno izjavo podpisalo 21 sistemskih psihoterapevtk in psihoterapevtov, ki jih je društvo v skladu z 29. členom statuta sprejelo v svoje članstvo.

Društvo se je vključilo tudi v Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo, kjer ga v Strokovnem svetu zastopa Marino Kačič. Članarino v višini 300 EUR je društvu podarila družba AUTOPOIESIS, d. o. o., podjetje člana društva Mirana Možine – gesta, ki je društvu omogočila korak v širšo strokovno skupnost že v njegovem prvem letu.

Tako se je zgodba, ki se je začela z vprašanjem nekaj deset ljudi v jesenski sobi na Trgu MDB, v enem letu prelevila v uradno registrirano društvo – s svojim statutom, žigom, logotipom, izvoljenim vodstvom in prvimi enaindvajsetimi člani. Pot je bila postavljena, naslednji koraki pa so čakali že v planu za leto 2012.